Poročilo tima za kakovost za šolsko leto 2021/22

V šolskem letu 2021/22 je bilo vpisanih na Srednjo šolo za kemijo, elektrotehniko in računalništvo 627 dijakov. Večji del izobraževanja smo imeli v šoli, nekaj pa smo ga zaradi dijakov v karanteni še vedno izvedli na daljavo oziroma v obliki kombiniranega pouka, kjer smo imeli večino dijakov v šoli, hkrati pa smo delali na daljavo s tistimi dijaki, ki so morali ostati doma v karanteni. Spremljali smo kvaliteto vzgojno-izobraževalnega procesa na naši šoli na področju obiska oz. sodelovanja pri pouku in doseženega uspeha dijakov. Cilji, ki smo jih izbirali v preteklih letih v projektih vezanih na področji kakovosti in samoevalvacije, so bili zaradi karanten in delnega dela na daljavo težje merljivi. Izbrane kazalnike kakovosti nameravamo skozi leta razvijati ter dopolnjevati. Vrednosti kazalnikov bomo spremljali skozi daljše obdobje in na podlagi ugotovitev vodstvu šole podajali predloge.

V tem šolskem letu smo zasledovali cilje, kjer jasno lahko merimo napredek pri dijakih:

  • Realizacija pouka,
  • prisotnosti dijakov pri pouku,
  • odstotek neopravičenih izostankov dijakov pri pouku,
  • uspeh dijakov ob koncu pouka (pred popravnimi izpiti),
  • uspešnosti dijakov po popravnih izpitih,
  • uspešnost na zaključnem izpitu,
  • uspešnost na poklicni maturi.

In kakšni so rezultati?

  • Na SŠ KER je bilo v tem šolskem letu načrtovanih 26.107 ur pouka, realizirali pa smo 26.113 ur, kar pomeni, da imamo 100-odstotno realizacijo pouka.
  • Skupno število ur izostankov od pouka znaša 77.670 ur. Skupno število neopravičenih ur se je zmanjšalo, saj je v lanskem letu bilo neopravičenih 4.063 ur. V tem šolskem letu pa je bilo neopravičenih odsotnosti 3.400 ur. To pomeni, da je bilo približno 4,4 % vseh izostankov neopravičenih.
  • Če neopravičene izostanke preračunamo na dijaka, pride na vsakega približno 5,42 ure. Odstotek neopravičenih izostankov dijakov pri pouku se je malo zmanjšal: iz 0,5 % →0,47 %
  • Ob koncu pouka je bil uspeh na SŠ KER 77,7 %.

V tem šolskem letu se je zmanjšalo število neocenjenih dijakov: 8,7 % → 1,1 %.

Večje pa je bilo število dijakov s popravnimi izpiti: 11,1% → 21,2 %

  • Po popravnih izpitih je odstotek uspešnosti dijakov večji kot v lanskem letu: dvignil se je za 0,8 odstotka iz 93,5 % → 94,3 %.
  • K zaključnemu izpitu je v junijskem roku pristopilo 25 dijakov. Vsi so uspešno opravilo zaključni izpit, uspešnost je bila 100-odstotna. En dijakje prejel spričevalo s pohvalo, kar pomeni, da je na zaključnem izpitu dosegel vse točke.
  • Četrti letnik je v tem šolskem letu obiskovalo 132 dijakov, uspešno pa so ga zaključili 104 dijaki (78,79 %), ki so lahko pristopili na spomladanski rok mature.
  • K poklicni maturi je v šolskem letu 2021/2022 (spomladanski rok) skupaj pristopilo 107 kandidatov. Od tega so bili trije kandidati z izobraževanja odraslih. Dosežen uspeh pa je sledeč:
    • V programu elektrotehnik smo imeli 33 kandidatov. Uspešnih je bilo 87,9 % oz. 29 kandidatov.
    • V programa kemijski tehnik smo imeli 26 kandidatov. Uspešnost je bila 100-odstotna.
    • V programu tehnik računalništva smo imeli 45 kandidatov. Uspešnih je bilo 95,6 % oz. 43 kandidatov.
    • Pri odraslih nihče izmed treh kandidatov ni opravil mature (uspešnost je bila

0-odstotna).

  • Če pogledamo naše programe kot celoto je torej od 107 kandidatov maturo uspešno opravilo 98 kandidatov, kar pomeni da je uspešnost na maturi 91,6 %.
  • Med vsemi našimi kandidati pa je 50 kandidatov doseglo 18 točk ali več in so odlični. Od tega je bilo 7 zlatih maturantov (štirje dijaki kemijski tehniki in trije dijaki tehniki računalništva).
  • Povprečna dosežena ocena na maturi znaša 17,91 točke.
  • K jesenskemu roku poklicne mature je v šolskem letu 2021/2022 pristopilo 31 kandidatov. Uspeh po programih pa je sledeč:
    • V programu elektrotehnik smo imeli 15 kandidatov. Uspešnih je bilo 93,3 % oz. 14 kandidatov.
    • V programa kemijski tehnik smo imeli 1 kandidata. Uspešnost je bila 100-odstotna.
    • V programu tehnik računalništva smo imeli 9 kandidatov. Uspešnih je bilo 77,7 % oz. 7 kandidatov.
    • Pri odraslih smo imeli 6 kandidatov. Uspešnih je bilo 33,3 % oz. 2 kandidata.
    • Povprečna dosežena ocena na jesenskem roku mature znaša 13,38 točke.
    • Če pogledamo naše programe kot celoto je torej od 129 kandidatov maturo uspešno opravilo 122 kandidatov, kar pomeni da je uspešnost na maturi 94,57 %.

Ugotovitve:

  • Za manjše število neopravičenih ur gre verjetno zahvala dejstvu, da smo pouk po večini izvajali v šoli. S tem smo imeli lažji nadzor nad izostanki dijakov, njihovim opravičevanjem teh izostankov, pa verjetno tudi malo večji motiviranosti za delo v šoli. Preteklo leto je bilo namreč veliko dela opravljenega od doma.
  • Za povečanje števila dijakov, ki niso bili ob koncu pouka negativno ocenjeni, lahko verjetno iščemo vzrok v dejstvu, da je močno upadlo število dijakov, ki so bili ob koncu pouka neocenjeni. Za razliko od prejšnjega leta smo namreč lažje pridobili ocene dijakov, saj so bili dijaki ocenjeni v šoli. V preteklem letu je bilo namreč veliko ocenjevanj opravljenih še na daljavo.
  • Po končanih popravnih izpitih opažamo, da smo kar za 1,6 % izboljšali uspešnost napram lanskemu letu. Očitno se tudi tukaj kažejo prednosti izobraževanja v šoli. Ob koncu šolskega leta so imeli dijaki možnost konzultacij z učitelji. Tudi to pripomore k boljši pripravi dijakov na popravne izpite in posledično vpliva na uspeh ob koncu šolskega leta.
  • Pomemben pokazatelj naše uspešnosti, ki ga bomo v bodoče bolj spremljali, je tudi odstotek dijakov zaključnih letnikov, ki lahko pristopijo na prvi rok poklicne mature. V tem letu je bil ta odstotek sorazmerno nizek (78,79 %). Upamo, da se bo v bodoče ta številka zvišala.
  • Pri rezultatih mature pa je letošnji uspeh v spomladanskem roku bil kar za 4,3 % slabši kot v preteklem šolskem letu. Šele z jesenskim rokom mature smo prišli na približno tak uspeh kot v lanskem šolskem letu. Kaj je vzrok temu, je težko reči. Očitno so se dijaki lotili mature s preveliko lahkotnostjo, rezultat pa se je na koncu odrazil s slabšim uspehom.

Vodja komisije za kakovost

Andrej Grilc, univ. dipl. inž.

 


Poročilo tima za kakovost za šolsko leto 2020-21

Skip to content