O študiju

O študiju

Bolonjska

stopnja

Študijski

program

Trajanje

študija/leta

ECTS

Raven

izobrazbe

Strokovni

naziv

1.

Krajši cikl

vš – višješolski strokovni študijski program

2

120

VI/1

inž. stroke

1.

vs- visokošolski strokovni

študijski program

3 ali 4

180 ali 240

VI/2

dipl. inž. stroke VS

1.

un – univerzitetni študijski program

3 ali 4

180 ali 240

VI/2

dipl. inž. stroke UN

2.

Magisterij stroke

2 ali 1

120 ali 90

VII

mag. za imenom

3

Doktorat znanosti

3

VIII/2

Znanstveni naziv:

dr. pred imenom

Shemo sistema izobraževanja v Sloveniji najdete na povezavi: http://static.dijaski.net/resources/files/solski-sistem/solski.sistem.v.sloveniji.small.jpg

 

Višješolski strokovni študijski programi – VŠ

 Značilnosti:

  • izrazito praktično usmerjeni študiji, ki temeljijo na usklajenih in jasno definiranih potrebah delodajalcev.
  • programi so zasnovani kot posebna oblika terciarnega izobraževanja in so izrazito poklicno naravnani. Prav po tem se razlikujejo od visokošolskega študija.
  • Kar 40 % programa je namenjenega praktičnemu usposabljanju v podjetjih.
  • Programi omogočajo pridobitev višje strokovne izobrazbe za delo v poklicih, navedenih v poklicnem standardu. Poklicni standard na predlog zbornic oziroma pristojnih ministrstev določi minister, pristojen za delo. V njem so popisani poklici, tipična dela v posameznem poklicu in njihova zahtevnost.
  • Izvajajo se v sklopu srednjih šol, šolskih centrov in drugih ustanov izobraževalnega pomena v vseh večjih mestih po Sloveniji.
  • Višje šole so lahko javne ali zasebne.

 

Visokošolski strokovni študijski programi – VS in univerzitetni študijski programi – UN so v sklopu:
– Univerze v Ljubljani
– Univerze v Mariboru
– Univerze na Primorskem
– Univerze v Novi Gorici 
– Univerze v Novem mestu
– Nove Univerze
– Samostojnih visokošolskih zavodov

Več informacij je na spletni strani ministrstva.

Podobnosti in razlike med vs in un programi:

podobnosti

razlike

• trajanje

• raven izobrazbe

• možnost nadaljevanja na 2. bolonjski st.

• vpisni pogoji

• strokovni naziv

• vstop na 2. bolonjsko st.

• predmetniki

• zahtevnost

• izbirnost modulov

• praktično usposabljanje

 

Kreditni sistem – ECTS oz. KT (po slovensko)

ECTS (European Credit Transfer System) oziroma KT (kreditne točke) je sistem dodeljevanja in prenašanja akademskih kreditnih točk. Njegov namen je tudi olajšati akademsko priznavanje opravljenih akademskih obveznosti študentov med partnerskimi ustanovami v Evropi s pomočjo učinkovitih in splošno uporabnih mehanizmov.

Glavne lastnosti so:

  • Eno študijsko leto na vseh stopnjah je ovrednoteno s 60 kreditnimi točkami.
  • Vsak študijski predmet je ovrednoten z določenim številom kreditnih točk.
  • Ena kreditna točka povprečno pomeni 30 ur študentovega dela – udeležba na predavanjih, vaje, samostojno učenje,…
  • Prva bolonjska stopnja obsega 180-240 kreditov, druga 90-120, tretja stopnja pa kreditov nima.

 

Ocenjevalna lestvica ECTS
Rezultati izpitov in ocenjevanja so izraženi z ocenami, načini ocenjevanja pa se od države do države v Evropi razlikujejo. Ocenjevalna lestvica ECTS prinaša enotno ocenjevanje in primerjavo rezultatov z dogovorjenim pretvarjanjem ocen iz različnih načinov ocenjevanja.

Ocena ECTS

Ocena v Sloveniji

Opis

A

10

ODLIČNO: nadpovprečno uspešno izpolnjena obveznost z manjšimi, skoraj zanemarljivimi napakami

B

9

ZELO DOBRO: nadpovprečno uspešno izpolnjena obveznost z nekaj napakami

C

8

DOBRO: dobro izpolnjena obveznost, vendar z nekaj pomembnejšimi napakami

D

7

ZADOVOLJIVO: zadovoljivo izpolnjena obveznost, vendar z nekaj pomankljivostmi

E

6

ZADOSTNO: izpolnitev obveznosti zadovoljuje le minimalne kriterije

FX

5

NEZADOSTNO: potrebno je opraviti še določene obveznosti

F

1-4

NEZADOSTNO: zahteva se poglobljen in temeljit nadaljnji študij

 

 

Primer: predmetnik 1. letnika UN študijskega programa kemija na FKKT Univerze v Ljubljani

1. letnik

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

 

1. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Smrekar,Pavešić

Matematika

45

 

30

 

 

 

75

5

150

Fajfer, Bonča, Muševič

Fizika

45

 

30

 

 

 

75

5

150

Meden, Turel

Splošna kemija

45

30

 

 

 

 

75

5

150

Cerc Korošec

Praktikum iz splošne in anorganske kemije*

 

 

30

45

 

 

75

5

150

Novinec

Molekularne osnove ved o življenju

45

15

 

15

 

 

75

5

150

Trebar

Osnove programiranja

45

 

 

     30

 

 

75

5

150

 

Skupaj

225

45

90

90

 

 

450

30

900

 

2. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Smrekar,Pavešić

Matematika

45

 

30

 

 

 

75

5

150

Fajfer, Bonča, Muševič

Fizika

45

 

30

 

 

 

75

5

150

Meden

Anorganska kemija

45

30

 

 

 

 

75

5

150

Cerc Korošec

Praktikum iz splošne in anorganske kemije*

 

 

30

45

 

 

75

5

150

Golobič

Zgradba in lastnosti trdnin

30

15

 

30

 

 

75

5

150

Prosen

Analizna kemija I

30

30

 

15

 

 

75

5

150

 

Skupaj

195

75

90

90

 

 

450

30

900

 

Skupaj 1. letnik

420

120

180

180

 

 

900

60

1800

*Predmet je celoletni, pogoj za opravljanje vaj v drugem semestru so opravljene vaje prvega semestra, kreditne točke se v celoti priznajo, ko študent pozitivno opravi zaključni kolokvij.

LegendaP – predavanja; S – seminar; SV – vaje; LV – laboratorijske vaje; DO – druge oblike neposrednega pedagoškega dela (predvsem projektno delo); ECTS – kreditne točke po evropskem sistemu kreditnih točk (1 kreditna točka pomeni 30 ur obremenitve študenta); ŠOŠ – študijske obveznosti študenta

 

Primer: višješolski študijski program informatika

Program usposobi študente za:

  • svetovanje in tehnična podpora uporabnikom informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT),
  • nameščanje, vzdrževanje in servisiranje informacijsko komunikacijske opreme,
  • načrtovanje in izgradnja omrežij,
  • nameščanje in administriranje strežnikov,
  • načrtovanje, izdelava in administriranje zbirk podatkov,
  • načrtovanje, razvijanje in uvajanje celovitih programskih rešitev,
  • izdelava pasivnih in aktivnih spletišč,
  • uvajanje novosti s področja informacijsko komunikacijske tehnologije v poslovne sisteme,
  • dokumentiranje informacijsko komunikacijske tehnologije,
  • izobraževanje uporabnikov s področja IKT.

 

  • Pridobljen strokovni naziv: Inženir informatike (inž. inf.)

        Čas trajanja študija: 2 leti
        Kraj izvajanja študija: Velenje
        ECTS kreditnih točk: 120 KT za celotni študij

Informatika – viš: predmetnik 1. letnika

Št.

MODUL / PREDMET /SESTAVINA

KT

IK

M1

Komunikacije v tehniki

20

da

P1

Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ)

6

da

P2

Poslovno komuniciranje in vodenje (PKV)

6

da

P3

Računalništvo in informatika (RAI)

5

da

D1

Praktično izobraževanje (PRI-M1)

3

da

M2

Postavitev in konfiguracija omrežij

22

da

P4

Operacijski sistemi 1 (OPS1)

4

da

P5

Osnove zgradbe in delovanja rač. sistemov (ORS)

6

da

P6

Računalniške komunikacije in omrežja 1 (RKO1)

6

da

D2

Praktično izobraževanje (PRI-M2)

6

da

M3

Kodiranje programov

18

da

P7

Programiranje 1 (PRO1)

7

da

P8

Zbirke podatkov 1 (ZBP1)

7

da

D3

Praktično izobraževanje (PRI-M3)

4

da