O študiju
|
Bolonjska stopnja |
Študijski program |
Trajanje študija/leta ECTS |
Raven izobrazbe |
Strokovni naziv |
|
1. Krajši cikl |
vš – višješolski strokovni študijski program |
2 120 |
VI/1 |
inž. stroke |
|
1. |
vs- visokošolski strokovni študijski program |
3 ali 4 180 ali 240 |
VI/2 |
dipl. inž. stroke VS |
|
1. |
un – univerzitetni študijski program |
3 ali 4 180 ali 240 |
VI/2 |
dipl. inž. stroke UN |
|
2. |
Magisterij stroke |
2 ali 1 120 ali 90 |
VII |
mag. za imenom |
|
3 |
Doktorat znanosti |
3 |
VIII/2 |
Znanstveni naziv: dr. pred imenom |
Shemo sistema izobraževanja v Sloveniji najdete na povezavi: http://static.dijaski.net/resources/files/solski-sistem/solski.sistem.v.sloveniji.small.jpg
Višješolski strokovni študijski programi – VŠ
Značilnosti:
- izrazito praktično usmerjeni študiji, ki temeljijo na usklajenih in jasno definiranih potrebah delodajalcev.
- programi so zasnovani kot posebna oblika terciarnega izobraževanja in so izrazito poklicno naravnani. Prav po tem se razlikujejo od visokošolskega študija.
- Kar 40 % programa je namenjenega praktičnemu usposabljanju v podjetjih.
- Programi omogočajo pridobitev višje strokovne izobrazbe za delo v poklicih, navedenih v poklicnem standardu. Poklicni standard na predlog zbornic oziroma pristojnih ministrstev določi minister, pristojen za delo. V njem so popisani poklici, tipična dela v posameznem poklicu in njihova zahtevnost.
- Izvajajo se v sklopu srednjih šol, šolskih centrov in drugih ustanov izobraževalnega pomena v vseh večjih mestih po Sloveniji.
- Višje šole so lahko javne ali zasebne.
Visokošolski strokovni študijski programi – VS in univerzitetni študijski programi – UN so v sklopu:
– Univerze v Ljubljani
– Univerze v Mariboru
– Univerze na Primorskem
– Univerze v Novi Gorici
– Univerze v Novem mestu
– Nove Univerze
– Samostojnih visokošolskih zavodov
Več informacij je na spletni strani ministrstva.
Podobnosti in razlike med vs in un programi:
|
podobnosti |
razlike |
|
• trajanje • raven izobrazbe • možnost nadaljevanja na 2. bolonjski st. |
• vpisni pogoji • strokovni naziv • vstop na 2. bolonjsko st. • predmetniki • zahtevnost • izbirnost modulov • praktično usposabljanje |
Kreditni sistem – ECTS oz. KT (po slovensko)
ECTS (European Credit Transfer System) oziroma KT (kreditne točke) je sistem dodeljevanja in prenašanja akademskih kreditnih točk. Njegov namen je tudi olajšati akademsko priznavanje opravljenih akademskih obveznosti študentov med partnerskimi ustanovami v Evropi s pomočjo učinkovitih in splošno uporabnih mehanizmov.
Glavne lastnosti so:
- Eno študijsko leto na vseh stopnjah je ovrednoteno s 60 kreditnimi točkami.
- Vsak študijski predmet je ovrednoten z določenim številom kreditnih točk.
- Ena kreditna točka povprečno pomeni 30 ur študentovega dela – udeležba na predavanjih, vaje, samostojno učenje,…
- Prva bolonjska stopnja obsega 180-240 kreditov, druga 90-120, tretja stopnja pa kreditov nima.
Ocenjevalna lestvica ECTS
Rezultati izpitov in ocenjevanja so izraženi z ocenami, načini ocenjevanja pa se od države do države v Evropi razlikujejo. Ocenjevalna lestvica ECTS prinaša enotno ocenjevanje in primerjavo rezultatov z dogovorjenim pretvarjanjem ocen iz različnih načinov ocenjevanja.
|
Ocena ECTS |
Ocena v Sloveniji |
Opis |
|
A |
10 |
ODLIČNO: nadpovprečno uspešno izpolnjena obveznost z manjšimi, skoraj zanemarljivimi napakami |
|
B |
9 |
ZELO DOBRO: nadpovprečno uspešno izpolnjena obveznost z nekaj napakami |
|
C |
8 |
DOBRO: dobro izpolnjena obveznost, vendar z nekaj pomembnejšimi napakami |
|
D |
7 |
ZADOVOLJIVO: zadovoljivo izpolnjena obveznost, vendar z nekaj pomankljivostmi |
|
E |
6 |
ZADOSTNO: izpolnitev obveznosti zadovoljuje le minimalne kriterije |
|
FX |
5 |
NEZADOSTNO: potrebno je opraviti še določene obveznosti |
|
F |
1-4 |
NEZADOSTNO: zahteva se poglobljen in temeljit nadaljnji študij |
Primer: predmetnik 1. letnika UN študijskega programa kemija na FKKT Univerze v Ljubljani
|
1. letnik |
Kontaktne ure |
ECTS |
ŠOŠ |
|||||||
|
|
P |
S |
SV |
LV |
TD |
DO |
∑ |
|||
|
|
1. semester |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Smrekar,Pavešić |
45 |
|
30 |
|
|
|
75 |
5 |
150 |
|
|
Fajfer, Bonča, Muševič |
45 |
|
30 |
|
|
|
75 |
5 |
150 |
|
|
Meden, Turel |
45 |
30 |
|
|
|
|
75 |
5 |
150 |
|
|
Cerc Korošec |
|
|
30 |
45 |
|
|
75 |
5 |
150 |
|
|
Novinec |
45 |
15 |
|
15 |
|
|
75 |
5 |
150 |
|
|
Trebar |
45 |
|
|
30 |
|
|
75 |
5 |
150 |
|
|
|
Skupaj |
225 |
45 |
90 |
90 |
|
|
450 |
30 |
900 |
|
|
2. semester |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Smrekar,Pavešić |
45 |
|
30 |
|
|
|
75 |
5 |
150 |
|
|
Fajfer, Bonča, Muševič |
45 |
|
30 |
|
|
|
75 |
5 |
150 |
|
|
Meden |
45 |
30 |
|
|
|
|
75 |
5 |
150 |
|
|
Cerc Korošec |
|
|
30 |
45 |
|
|
75 |
5 |
150 |
|
|
Golobič |
30 |
15 |
|
30 |
|
|
75 |
5 |
150 |
|
|
Prosen |
30 |
30 |
|
15 |
|
|
75 |
5 |
150 |
|
|
|
Skupaj |
195 |
75 |
90 |
90 |
|
|
450 |
30 |
900 |
|
|
Skupaj 1. letnik |
420 |
120 |
180 |
180 |
|
|
900 |
60 |
1800 |
|
*Predmet je celoletni, pogoj za opravljanje vaj v drugem semestru so opravljene vaje prvega semestra, kreditne točke se v celoti priznajo, ko študent pozitivno opravi zaključni kolokvij. Legenda: P – predavanja; S – seminar; SV – vaje; LV – laboratorijske vaje; DO – druge oblike neposrednega pedagoškega dela (predvsem projektno delo); ECTS – kreditne točke po evropskem sistemu kreditnih točk (1 kreditna točka pomeni 30 ur obremenitve študenta); ŠOŠ – študijske obveznosti študenta |
||||||||||
Primer: višješolski študijski program informatika
Program usposobi študente za:
- svetovanje in tehnična podpora uporabnikom informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT),
- nameščanje, vzdrževanje in servisiranje informacijsko komunikacijske opreme,
- načrtovanje in izgradnja omrežij,
- nameščanje in administriranje strežnikov,
- načrtovanje, izdelava in administriranje zbirk podatkov,
- načrtovanje, razvijanje in uvajanje celovitih programskih rešitev,
- izdelava pasivnih in aktivnih spletišč,
- uvajanje novosti s področja informacijsko komunikacijske tehnologije v poslovne sisteme,
- dokumentiranje informacijsko komunikacijske tehnologije,
- izobraževanje uporabnikov s področja IKT.
- Pridobljen strokovni naziv: Inženir informatike (inž. inf.)
Čas trajanja študija: 2 leti
Kraj izvajanja študija: Velenje
ECTS kreditnih točk: 120 KT za celotni študij
Informatika – viš: predmetnik 1. letnika
|
Št. |
MODUL / PREDMET /SESTAVINA |
KT |
IK |
|
M1 |
Komunikacije v tehniki |
20 |
da |
|
P1 |
Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ) |
6 |
da |
|
P2 |
Poslovno komuniciranje in vodenje (PKV) |
6 |
da |
|
P3 |
Računalništvo in informatika (RAI) |
5 |
da |
|
D1 |
Praktično izobraževanje (PRI-M1) |
3 |
da |
|
M2 |
Postavitev in konfiguracija omrežij |
22 |
da |
|
P4 |
Operacijski sistemi 1 (OPS1) |
4 |
da |
|
P5 |
Osnove zgradbe in delovanja rač. sistemov (ORS) |
6 |
da |
|
P6 |
Računalniške komunikacije in omrežja 1 (RKO1) |
6 |
da |
|
D2 |
Praktično izobraževanje (PRI-M2) |
6 |
da |
|
M3 |
Kodiranje programov |
18 |
da |
|
P7 |
Programiranje 1 (PRO1) |
7 |
da |
|
P8 |
Zbirke podatkov 1 (ZBP1) |
7 |
da |
|
D3 |
Praktično izobraževanje (PRI-M3) |
4 |
da |