Ta veseli december

 

WHITE XMAS / BEL BOŽIČ

 

 

Spoštovane dijakinje, spoštovani dijaki!

 

Letos bomo božič in novo leto praznovali nekoliko drugače kot minula leta. Toda nekaj se zagotovo ne bo spremenilo –  eno je občutek pričakovanja, ki je vedno prisoten ob koncu starega leta, in voščila, dobre misli, ki jih bomo delili s svojimi najbližjimi. Teh naših prijaznih misli in voščil bodo še posebej veseli tisti, ki morda praznike pričakujejo s tesnobo in praznino v srcu. Naša naloga je, da se ozremo naokoli in pomagamo ljudem, ki so osamljeni. Včasih je potrebna le prijazna beseda, da nekomu polepšamo dan.

֍      ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍    

Današnji dan si bomo tudi mi obarvali praznično. Pred vami je preplet besed, glasbe, slik in na koncu tudi naloga, za katero verjamemo, da vam bo šla dobro od rok.

֍      ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍    

Za začetek prisluhnite pesmi, ki so jo prvič javno izvedli 24. decembra leta 1818 in nosi v izvirniku naslov Stille Nacht, Heillige Nacht.

Oto Pestner – Sveta noc

Seveda, to je Sveta noč. Pesem je nastala na salzburškem ozemlju, kjer je pomočnik župnika Joseph Mohr napisal besedilo, nato pa se je v kraju Oberndorf, kamor je bil premešen, obrnil na domačega šolskega učitelja in organista Franza Gruberja, ki je zložil še glasbo za njegovo pesem. Sveta noč je hitro postala ena od najbolj znanih pesmi, ki jih prepevajo kristjani po vsem svetu in je doživela prevode v skoraj 300 jezikov.

Poslovenjena različica je delo Jakoba Aljaža, prvič pa so jo zapeli v Tržiču leta 1871.

Joseph Mohr

Franz Gruber

Jakob Aljaž

֍      ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍    

Božič, ki ga poznamo danes, se v marsičem razlikuje od božiča naših dedkov in babic. Običaji so se prilagodili, modernizirali, zato je prav, da ohranjamo tradicijo naših starih staršev in da se spomnimo na stare slovenske običaje ob božiču in novem letu.

Advent je čas štirih nedelj pred božičem, to je čas priprave na Kristusovo rojstvo, odet je v vijolično barvo. Praviloma naj v tem času ne bi pripravljali porok in plesov. Domove okrasimo z venčki, na katerih zagori ena sveča za vsako nedeljo, ki nas loči od božiča. Štiri svečke na adventnem venčku simbolizirajo luč, ki naznanja prihajajoče Kristusovo rojstvo.

Prvi adventni venček izhaja iz Nemčije, leta 1839 pa ga je naredil nek evangeličanski duhovnik za otroke v sirotišnici. Z njim jim je hotel vzbuditi upanje in veselje. Prvi venec je bil narejen iz lesenega kolesa in 19 rdečih sveč, ki so simbolizirale dneve v tednu, ter štirih belih sveč za štiri adventne nedelje. Sčasoma so leseno kolo okrasili z vejami jelke, obdržale pa so se le štiri sveče.

֍      ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍    

Na sliki vidite sveto Lucijo, zavetnico slepih, bolnih otrok, krojačev, šivilj. Na dan sv. Lucije, to je 13. decembra, je prepovedano šivati, saj bi vsak vbod zabodel svetnico Lucijo. Kazen za osebo, ki bi šivala, pa je huda, oslepela bi. V Prekmurju gospodinje na ta dan ne smejo tudi prati in peči. Naši predniki so verjeli, da na 13. decembra lahko odkrijemo prave prijatelje ali prijateljice. Na Lucijin večer pripravimo 12 listkov in na vsakega napišemo ime enega svojih dobrih prijateljev ali prijateljic. Listke zvijemo in jih premešamo. Vsak dan enega od listkov vržemo na ogenj; tisti, ki ostane na božič, nam razkrije ime najboljšega prijatelja ali prijateljice. Na 12 listkov pa lahko napišemo tudi 12 želja in tista, ki ostane na listku na božič, se bo izpolnila. Letos je 13. december že mimo, lahko pa ta običaj poskusite opraviti drugo leto. Boste videli, ali se vam bo res izpolnila želja.

֍      ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍    

Stara navada je, da se za velike praznike v hiši in okoli nje vse počisti. Na sveti večer pa se ne pripravlja zgolj dom, v katerem bivamo, pač pa tudi dom, v katerem biva naša duša – telo. Tako so nekdaj sveti večer preživeli v strogem postu. S postom se človek osvobaja zemeljskih vezi in se lažje dvigne nad materijo, da zna prav vrednotiti vse, kar ga obdaja. Odrekanje hrani pomaga ohranjati pravi odnos do zemeljskih dobrin in je veseli post v pričakovanju Zveličarjevega rojstva. Danes se postimo en dan prej. Na sveti post so ljudje nalomili hrastovih vej in jih zatikali pri durih in oknih. Znano je, da hrast ne odvrže listja in tako po svoje kljubuje zimi in smrti. Božični dan je sveti dan, najsvetejši dan v letu. Ljudje se na ta dan ne lotijo nobenega opravila. V pregovoru velja, da na ta dan vse žive stvari počivajo. 

֍      ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍    

V času božiča radi pridemo domov. Navadno je dom kraj, kjer se počutimo najbolj varne in sprejete. Zavedamo se, da žal ni povsod tako in da nekaterim dom ne prinese varnega zavetja. Če imamo možnost, zato v tem času sprejmemo k sebi tistega, ki potrebuje varno zavetje. Kot že rečeno, pa se običajno za božič vsa družina zbere doma.

O tem poje tudi Chris Rea v pesmi Driving home for Christmas:

Chris Rea ~ Driving Home For Christmas

Če vam je ljubše poslušati instrumentalno verzijo, pa odprite naslednjo povezavo:

Chris Rea – Driving Home For Christmas

 

֍      ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍    

Včasih so pri nas poleg potice pekli tudi božični kruh, ki so ga imenovali božičnik, župnek, poprtnek, badnjak, stolnik, pomižnik. Običajno so spekli tri hlebe, jih okrasili s testenimi jaslicami in položili na mizo. Prvi hleb so v družini pojedli za božič, drugega za novo leto in tretjega za svete tri kralje. Ob kruhu so bili na mizi še razni drugi predmeti, da so, ožarjeni od svete noči, družini prinašali srečo, zdravje in blagostanje. Poleg božičnih kruhov je bila na mizi potica, ki jo je družina navadno jedla po polnočnici. Božičnega kruha (župneka, poprtnika) marsikje ne pečejo več, toda potica je nenadomestljiva in nepogrešljiva. To je izvirno slovensko pecivo, ki ga v Slavi vojvodine Kranjske omenja že Janez Vajkard Valvazor. Ime izvira iz besede povitica, ker je povita. Potico so največkrat pekli v modelu, ki ji je dajal obliko: okrogel s tulcem na sredi, rebrast itd. Najstarejši nadevi za potice so bili orehovi, lešnikovi, medeni, skutni, smetanovi, ocvirkovi, rozinovi − skratka iz živil, ki so jih imeli ljudje doma. Kasneje so začeli uporabljati še čokolado, kakav in drugo.

֍      ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍    

Božično drevesce simbolizira večno drevo življenja. Drevo, ki so ga naši predniki prinesli v hišo, je bilo zimzeleno, brez okrasja in luči. Sprva so smrečice postavili na plotove, zemljiške meje, ob vhode v vasi, ali na vrtove, kasneje pa so jih postavili ali obesili v bogkov  kot. Drevo so obesili s stropa, ponekod je bilo obrnjeno prav, ponekod na glavo. Kasneje so ga začeli krasiti z rdečimi jabolki, pozlačenimi in posrebrenimi orehi in lešniki, sladkorčki, doma pečenim pecivom v obliki zvezd, angelov, ptic, pa tudi s pisanimi papirnatimi trakovi. Svečke so na njem zagorele mnogo kasneje. 

֍      ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍    

Jaslice so mnogo starejše od božičnega drevesca, bile so v pomoč verniku in so zato morale biti kar najbolj nazorne. Na Slovenskem so se prvič pojavile leta 1644. Figure prvih jaslic so bile oblečene in so bile visoke približno 66 cm. V slovenske domove so se jaslice razširile v 19. stoletju. Lesene, glinene, najpogosteje pa papirnate figure so postavljali na trioglato desko v bogkovem kotu. Hribček je moral biti visok, na vrhu je bilo mesto Betlehem, ob spodnjem robu pa hlevček. Mesto Betlehem in hlevček povezuje nešteto poti iz drobnega belega peska, zrnate soli ali pepela. Ponekod so pesku ali moki dodali nekaj zdrobljenega stekla, da se je pri razsvetljavi lepo iskrilo. Poleg cest je bilo v jaslicah kvečjemu še nekaj drevja – smrekova veja ali mlada smrečica, bršljan ali mlado žito. Ozadje so zastrli z modrim svilenim papirjem in nanj prilepili zvezde, ga zakrili s smrečjem ali pustili prazno. Pod jaslicami je bil na desko pritrjen lepo izvezen platnen, kasneje papirnat prtiček. Ob sprednjem robu imajo leseno ograjico. Zanimiva posebnost prvotnih jaslic je bila, da so na vsako stran jaslic zataknili kakšno božično pesem. Po stari šegi v jaslicah gori luč, po izročilu sta bili to sveti luči – oljenka in sveča. Danes ju je nadomestila elektrika, ki pa še zdaleč ne more prevzeti tudi njune obredne moči. Vsi drugi dodatki v jaslicah so pridobitve sodobnega časa. Postavljanje jaslic je bilo sprva vedno naloga gospodarja, kasneje so to z veseljem prevzeli otroci.

֍      ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍    

Cantique de Noël, O sveta noč – Nuška Drašček

֍      ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍    

Dan po božiču, 26. decembra,  Slovenci praznujemo tudi državni praznik – dan samostojnosti in enotnosti. Na ta dan se spomnimo razglasitve rezultatov plebiscita o samostojnosti, ki je potekal 23. decembra 1990 in na katerem je večina udeleženih volilcev odgovorila pritrdilno na vprašanje: Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?

֍      ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍    

Za konec poglejmo še nekaj vraž, ki so povezane z božičem in novim letom.

Božič je družinski praznik in če so se ljudje na božični dan zjutraj srečevali, so si segali v roko, toda na obiske niso hodili. Odšli so le v cerkev in domov. Kdor bi ravnal drugače, bi prinesel nesrečo v hišo.

Na novega leta dan je bila na Slovenskem navada, da se je jedla svinjina, ker je veljalo, da prinaša srečo. Ljudsko izročilo pravi, da svinjina prinaša napredek, saj prašiči pri iskanju hrane po blatu rinejo naprej. Obratno velja za kokoši, ki hrano iščejo tako, da po zemlji praskajo nazaj in s tem simbolizirajo nazadovanje. Zato po starem prepričanju na silvestrski mizi ne sme biti kokoš (piščanec ali puran), temveč lep kos kuhane ali pečene svinjine.

Kdor vstaja zgodaj na novega leta dan, bo zgodaj vstajal vse leto. Kdor pa vstane pozno, bo pozno vstajal vse leto. 

Na novega leta dan je dobro, če je prvi gost v naši hiši moški. Če stopi v hišo najprej ženska, prinese nesrečo. Tudi ni dobro, če na cesti najprej srečamo žensko.

Vse leto boš delal to, kar si delal na novo leto.

Pometanje na novo leto sprosti neznane moči, zato pometajmo od praga proti mizi, da ne pometemo sreče čez prag. 

֍      ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍     ֍    

Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca.
( William Shakespeare)

Decembrski čas  je nekaj posebnega tudi zaradi pesmi, ki jim v tem času radi prisluhnemo. Lahko so to pesmi slovenskih ali tujih izvajalcev ali tako rekoč že zimzelene novoletne pesmi, ki so se zapisale v glasbeno zgodovino. Nekaj teh ste lahko že slišali med listanjem tega prispevka, vabljeni pa, da si zavrtite še kakšno pesem. Nekaj prazničnih pesmi najdete spodaj. Kdove, mogoče boste našli kakšno pesem, na katero ste že skoraj pozabili, ali pa boste odkrili tudi kakšno, ki vas bo prepričala, da ji boste prisluhnili še kdaj.

Brez glasbe bi bilo življenje ena sama napaka (F. Nietzsche)

Polepšajte si počitnice z glasbo.

                1. https://www.youtube.com/watch?v=pFjdfjrtf1Q
                2. https://www.youtube.com/watch?v=T_8jv0F75X8
                3. https://www.youtube.com/watch?v=pOqsNLFxLIc
                4. https://www.youtube.com/watch?v=NK8GlDh8HXs
                5. https://www.youtube.com/watch?v=CrY0SfSV2TQ
                6. https://www.youtube.com/watch?v=-YOipeNE0ew
                7. https://www.youtube.com/watch?v=aAkMkVFwAoo
                8. https://www.youtube.com/watch?v=E8gmARGvPlI
                9. https://www.youtube.com/watch?v=zv_l06QMNF4
                10. https://www.youtube.com/watch?v=Zu7r5Xsg6dc
                11. https://www.youtube.com/watch?v=SnA52s7qceM
                12. https://www.youtube.com/watch?v=H4ERHRe2bt0 
                13. https://www.youtube.com/watch?v=SQadcm_dwEM
                14. https://www.youtube.com/watch?v=0k2i5MEljZU
                15. https://www.youtube.com/watch?v=yXAWz1jwCow
                16. https://www.youtube.com/watch?v=-oJ9Nux8IVI
                17. https://www.youtube.com/watch?v=rH5scDao-1E

 

 

Spoštovane dijakinje, spoštovani dijaki!

 

Skoraj ste že pri koncu. 😊  Čaka vas le še kratek vprašalnik, ki ga najdete na povezavi.

Želimo vam prijetne praznike in lepe novoletne počitnice, ki jih začenjate z današnjim dnem. Naberite si energijo za nove izzive, ki vas čakajo v letu 2021. Z upanjem, da se po novem letu kmalu spet vidimo v šoli, vam za konec pošiljamo še … Žan Serčič & Eva Boto – Silvestrski Poljub

 

Ostanite zdravi!

Učiteljski zbor SŠ KER

 

 

VIR:

KURET, N. Jaslice na Slovenskem. Ljubljana: Družina: 1981.

Kunaver, D. in Lipovšek, B. Slovenske šege ob božiču in novem letu. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2007.

Božič – praznik Jezusovega rojstva, vir: https://katoliska-cerkev.si/bozic-praznik-jezusovega-rojstva-20152122015 (13. 12. 2020)

Božič nekoč in danes, vir: https://krabat.si/post/341031/bozic-nekoc-in-danes (12. 12. 2020)

Sveta noč že več kot 200 let, vir: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/20962-sveta-noc-ze-vec-kot-200-let (13. 12. 2020)